Družina Sovrè ima bogato zgodovino, ki si jo lahko preberete v kratkem povzetku.
Pa začnimo od začetka
1885 - 1963
ANTON SOVRÈ: je veljal za največjega slovenskega prevajalca antičnih grških del. Po njemu se še danes imenuje podelitev Sovrètove nagrade za prevajalstvo.
Odraščal je v skromni kmečki družini v Šavni Peči pri Zidanem Mostu. Obiskoval je nižjo gimnazijo v Celju, kjer ga je za klasično filozofijo navdušil prof. Ivan Tertnik. Kasneje se je vpisal na višjo gimnazijo v Ljubljani, kjer je bil zelo uspešen dijak.
Sprva je študiral klasično filozofijo na Dunaju kasneje pa se je prepisal na univerzo v Gradcu, a kot študent se ni odrezal najbolje. Bil je pa aktiven na drugih področjih npr. zavzemal se je za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in za enakopravnost slovenskih študentov na nemških univerzah. Bil je del društva Slovenija. Študij je končal po vojni in kasneje poučeval na Klasični gimnaziji v Ljubljani in na II. državni realni gimnaziji.
Dobil je dve Prešernovi nagradi; eno za prevod Homerjeve Iliade, ter drugo za prevod anonimna Pisema mračnjakov in Platonove trilogije Poslednji dnevi Sokrata.
Kar se tiče poezije pa je prevedel Ilijado in Odisejo, deset Ajshilovih, Sofoklovih in Evripidovih dram…
Rad je prevajal tudi besedila iz grške proze, klasične latinščine pa tudi iz nemščine in angleščine.
1928 - 2008
SAVO SOVRÈ: akademski slikar. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gabrijelu Stupici.
Rojen je bil v Ormožu leta 1928. Umetniška kri je bila podedovana tako po mamini (umetnost) kot po očetovi strani (znanje jezikov). Savo je govoril 5 jezikov, njegov brat pa kar 24!
» Sicer pa sem prepričan, da talent ne pade kar z neba; nabira se v rodovih pred tabo, dokler se v nekom ne izrazi še posebej močno. « - Odlomek iz intervjuja v reviji Pepita, september 1998
Savo Sovrè je veljal za odličnega ilustratorja, opremljevalca knjig, slikarja in seveda portretista. V času sodobne umetnosti, je bil zagovornik klasične metode risanja, zato so njegovi otroški portreti pritegnili toliko pozornosti, saj so bili v obdobju abstrakcije nekaj drugačnega.
» … Tako kot danes poskuša fotografija doseči status likovne umetnine, si po drugi strani likovniki prizadevajo v svojih delih, ne samo doseči fotografsko naturalistično verno podobo predmetnega sveta, temveč jo celo preseči. Sovrè, ki se sicer nikoli ni zavestno vključeval v modna likovna gibanja, je naenkrat postal s temi svojimi naturalističnimi portreti na moč aktualen: razlika od drugih je pri Sovrètu samo ta, da je bila njegova ustvarjalna pot do današje dovršenosti premočrtna, da je ostal dosleden in zvest samemu sebi. … « - Odlomek iz kritike Franca Zalar
Bil je multitalent na več področjih. Končal je srednjo glasbeno šolo in nekaj let igral violino v radijskem orkestru, a se je kasneje raje odločil za slikarsko pot. Skozi življenje pa igranja ni opustil, zato je je pogosto nastopal na otvoritvah svojih razstav. V mladih letih se je ukvarjal tudi s plavanjem in pri dvajsetih postal slovenski prvak v eni od plavalnih disciplin. Tekmoval je tudi v smučanju in pozneje igral tudi tenis.
» Pa še nekaj mi je dal šport: pri športu se navadiš delati in zmagovati. Nobene zmage ne dosežeš brez dela. « - Odlomek iz intervjuja v reviji Pepita, september 1998
» … Poleg portretov prikazuje Sovre na razstavi tudi oljne pejsaže, ki jih prežema isti racionalni duh in strogi odnos do zunanje pojavnosti kot pri risbah ter skrajno pretehtana arhitektonska kompozicija in temu primerno omejena barvna skala, ki meji že kar na monohromost. To je neupadljiv, žlahten in poetičen svet, ki nosi v sebi prizvok nekega tragičnega občutja. « - Odlomek iz kritike Franca Zalar
Najraje je slikal tihožitja in pokrajine. Bil je velik estet, imel je neverjeten občutek za barve in barvne skale in bil je velik virtuoz na svojem področju.
Portetiral je večinoma otroke, kar pa je predstavljalo težavo, saj tako dolgo niso morali sedeti na miru, zato si je pomagal s fotografijo. Posnel je film ali dva, ga sam razvil in ustvaril fotografije, saj je sam točno vedel kakšno svetlobo potrebuje, da dobi vse informacije o obliki in potezah glave.
» … Z izredno tehniko, lahko bi rekli obrtniško rutino, z osupljivim naturalizmom beleži Sovre nežno in krhko lepoto nekih bitij, ki sicer še nimajo ostro oblikovanih individualnih potez, a so njihove iskrive oči, nagajiv smeh, razorožujoči. Kaj je lepše kot ujeti otroka v njegovi trenutni neposrednosti in ta trenutek obdržati za zmerom? …« - Odlomek iz kritike Franca Zalar
Ali ste vedeli da je Savo Sovrè avtor ilustracije na čokoladnem mleku Ljubljanskih mlekarn, ki se je ohranila še do danes?
Kasneje je njegova slikarska šola v Vodnikovi domačiji nastala slučajno. Začelo se je, ko so na neki univerzi iskali nekoga, ki uči risanje. Savo je kmalu videl, da za tako poučevanje potrebuje svoj prostor z vso potrebno opremo. In tako je po čistem naključju dobil dvorano v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Prostor je opremil z vsemi potrebnimi materiali in pripomočki za risanje in slikanje. Uspešno jo je vodil vrsto let, saj so njegovo šolo z navdušenjem obiskovale tako mlajše kot starejše generacije.
» V mojo šolo hodijo zelo različni ljudie - od mladih do ljudi srednje in starejše generacije. Veliko je takih, ki jih je slikarstvo zanimalo celo življenje, ko so šli v pokoj, pa so se odločili narediti nekaj zase in za svojo dušo.
Ti tudi najboli uživajo, kajti med njimi ni rivalstva, nobene eksistenčne bitke, napetosti, tudi generacijsko so si blizu in res jih je eno samo veselje. So kot velika družina, v kateri se vsi dobro razumejo. Šola se začne septembra, traja dva semestra s premorom med obema in se konča junija. Udeleženci mojih tečajev se pogosto sami organizirajo, da imajo slikarsko kolonijo. Letos nas je ena od udeleženk povabila v svojo hišo na Krku in en teden je bilo kot v pravljici: vsi smo delali in vsi smo imeli nekaj skupnega. Ti ljudje vidijo nekaj več, razvili so svojo občutljivost za določene stvari, ki jih prej niso opazili ali pa jih niso videli na tak način. Njihovo življenje je zdaj gotovo bogatejše. « - Odlomek iz intervjuja v reviji Pepita, september 1998
Zanimivost
Ali ste vedeli da je Savo Sovrè avtor ilustracije na čokoladnem mleku Ljubljanskih mlekarn, ki se je ohranila še do danes?
Viri:
Anton Sovrè:
Matic Kristian – Anton Sòvre in Anton Sovrè: dolga pot do filologije
https://www.sazu.si/clani/anton-sovre
https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Sovre
Savo Sovrè:
Revija Pepita, september 1998
Franc Zalar - kritika
Družinski zasebni arhiv
1971
Svetlana Sovrè, profesorica likovne pedagogike vodi likovno šolo že od leta 1995, ko se je v poučevanju pridružila očetu in ustanovila Sovrètovo otroško likovno šolo.
S predanostjo in veseljem seje seme ustvarjalnosti in pomaga odkriti moč izražanja, ki vas spremlja skozi vse življenje. S svojim načinom poučevanja navdušuje tako mlade, kot tudi malo starejše zato nekateri šolo obiskujejo že več kot 10 let. Njen moto je »dober učitelj navdušuje« in to ji resnično prav dobro uspeva. Šola ponuja programe risanja in slikanja, ki so prilagojeni različnim starostnim stopnjam otrok in mladincev in poteka skozi celotno šolsko leto.
Poleg poučevanja pa dela tudi portrete v svinčniku. Večinoma riše otroke, ki jih tako kot njen oče najprej fotografira in po izbrani fotografiji portretiranca tudi upodobi. Čar njenih risb je v virtuozni tehniki. Znanje si je pridobila od očeta Sava Sovreta, ki je za časa svojega življenja veljal za enega najboljših portretistov svojega časa. Bil je izreden risar in portretist z znanjem klasičnega slikarstva in risanja.
Poleg otrok v svinčniku riše tudi odrasle. Prav tako pa riše tudi portrete v tehniki pastela vendar največkrat upodablja domače hišne ljubljenčke.
Lepota njenih portretov je izredna mehkoba in izraz, ki ujame otroško dušo in karakter.
